Želvaki Pončo, Jožko in Vinko se odločijo za piknik in Jožko napolni košaro s piškoti, pijačo in sendviči.
Ker je park 20 kilometrov stran, hodijo donjega kar deset dni in ko končno prispejo na cilj, so že popolnoma izmučeniin lačni.Jožko začne prazniti košaro, in ko potegne ven steklenico,ugotovi, da je pozabil odpirač.
Z Vinkom začneta prepričevati Ponča, naj gre ponj nazaj domov.
Pončo ugovarja, ker se boji, da bosta medtem vse pojedla, po dveh urahprepričevanja pa končno popusti in se počasi odpravi proti domu.
Mine 20dni, a Ponča še vedno ni.Ko mine še en dan, se Jožko in Vinko vsa sestradana začneta spraševati,kod hodi, a obljuba je obljuba in hrane se ne dotakneta.
Minejo še trije dnevi in Vinko zatarna: "Moram jesti!"
"Ne, obljuba jeobljuba," obotavljivo reče Jožko, ko pa mine še pet dni, ne zdržita več.
Ko odpreta usta, da bosta ugriznila v hrano, skoči izza skale Pončo inreče:"Evo, glih zarad tega ne grem!"
